CAMTP Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko Univerza v Mariboru, Slovenija

Zakaj potrebujemo študijski program "uporabne fizike"?

Če želimo udejaniti našo vizijo o relativno bogati, uveljavljeni Sloveniji, z lastno napredno tehnologijo in z lastnimi vodstvenimi kadri, ki bi naj temeljito pomladili in preobrazili slovensko industrijsko in gospodarsko pokrajino, potem je prvi pogoj dobro izobražen domači kader, vendar z mednarodnimi izkušnjami. Tak model, pristop in razmišljanje se je očitno briljantno potrdilo na Finskem, na Irskem in še marsikje. Program UF je idealen za izobraževanje visoko usposobljenih razvojnih raziskovalcev, znanstvenikov ter hkrati podjetnikov. Več o tem je zapisanega spodaj. Pomembno je poudariti, da za tem programom stoji vrsta fizikov Univerze v Mariboru, ki so se med seboj tesneje povezali in organizirali prav na njihovem 1. Simpoziju.

Glavni organizator 1. Simpozija fizikov Univerze v Mariboru je bil Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP - Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics) Univerze v Mariboru, pod vodstvom direktorja Prof.Dr. Marka Robnika. Pri organizaciji in izvedbi je sodeloval Doc.Dr. Dean Korošak s Fakultete za gradbeništvo.

Namen srečanja je bil v prvi vrsti, da se fiziki z UM strokovno medsebojno spoznajo, na področjih znanstvenega, pedagoškega ter organizacisjkega delovanja ter pripravijo strateške usmeritve za obogatitev strokovne ter znanstveno-pedagoške kulture na področju fizike na Univerzi v Mariboru.

Na srečanju se je zvrstilo kar 28 govornikov oziroma predavateljev. To so vsi člani CAMTP (Center za uporabno matematiko in teoreticno fiziko) kakor tudi nekateri njegovi zunanji oziroma pridruženi člani, kot so n.pr. Dr. Andreas Ruffing s Tehnične Univerze v Muenchnu, ki je pozdravil publiko s predgovorom v slovenskem jeziku, Doc.Dr. Aneta Stefanovska, FE Univerze v Ljubljani, in kot gost Prof.Dr. Peter McClintock z Univerze v Lancastru, Anglija. Sodelovali so skoraj vsi fiziki s Pedagoške fakultete (PEF) ter s tehniških fakultet (FG, FKKT, FS ter FERI). Sponzorji so bili poleg CAMTP kot glavnega organizatorja še tehniške fakultete, PEF ter UM (Rektorat). Velika večina vseh prispevkov je bila znanstvene vsebine.

Srečanje je bilo nadvse uspešno, saj so udeleženci dobili dober pregled nad dejavnostjo vseh fizikov in njihovih skupin na Univerzi v Mariboru. Nekateri prispevki so bili brez dvoma vrhunski. Ugotovili so, da je na UM kar 22 fizikov z doktoratom znanosti, 7 mladih fizikov je na poti do doktorata (ki ga bodo dosegli v nekaj letih), poleg tega pa je se najmanj deset fizikov, ki so tesno povezani z Univerzo v Mariboru, kot so n.pr. zunanji člani CAMTP, skupaj torej kar 39 fizikov, ki precej enakomerno in kvalitetno pokrivajo skoraj vsa področja fizike. Dogovorili so se, da bo takšen simpozij organiziran vsako leto, pod okriljem CAMTP ter pod vodstvom Prof.Dr. Marka Robnika. Nadalje so se dogovorili o rednih predavanjih (kolokvijih) za splošnega fizika, odprtih tudi za javnost, nekako en kolokvij na mesec, z domačimi in tujimi predavatelji.

Najpomembnejši pa je sklep o treh pomembnih korakih: prvič, pričetek dodiplomskega interfakultetnega univerzitetnega študijskega programa "Uporabna fizika", katerega ustanovitelj in vodja je Prof.Dr. Bruno Cvikl s Fakultete za gradbeništvo, in ki je že potrjen in bo, kot rečeno, v razpisu v akademskem letu 2003/2004. Drugič, pričetek podiplomskega nepedagoškega študijskega programa "Fizika" (jeseni 2003), ter tretjič, ustanovitev nove Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM).

Menijo, da je napočil čas, ko je potrebno v državi Sloveniji, in sicer na Univerzi v Mariboru, ustanoviti novo Fakulteto za naravoslovje in matematiko (FNM). To iniciativo podpira vodstvo UM, rektor, prorektorji, večina dekanov ter članov Senata UM. Univerza v Mariboru je kot druga slovenska univerza precej mlada, po eni od definicij ji je 27 let, vendar se dinamično razvija. Upravičeno ima ambicijo postati kompletna univerza, torej takšna, ki bo imela tudi FNM, filozofsko in humanistično fakulteto ter medicinsko fakulteto in še kaj. V razvitem svetu velja grobo pravilo ena kompletna univerza na en milijon prebivalcev.

V okviru nove FNM pripravljajo naslednje študijske programe: dodiplomski univerzitetni študijski program Uporabna fizika, dodiplomski univerzitetni študijski program Matematika, ki že poteka, podiplomski študijski program Fizika z več smermi, podiplomski študijski program Matematika in podiplomski študijski program Biologija.

Seveda bo program "Uporabna fizika" vložen v novo FNM, čim bo le-ta formalno zaživela. Kaže, da je to mogoče doseči v kakšnem dobrem letu dni po pričetku programa "Uporabna fizika". Več o tem programu se dobi na domači strani www.fg.uni-mb.si/research/fizika, na elektronskem naslovu uporabna.fizika@uni-mb.si in pri vodji programa in nosilcih predmetov.

V čem se kaže uporabnost Uporabne fizike (UF)? Program UF je zasnovan tako, da nudi najprej solidno znanje vse osnovne fizike, saj brez tega ne gre. To osnovno znanje fizike bo nato postopoma nadgrajeno s tehničnimi inženirskimi predmeti, pa tudi (po želji) s predmeti iz ekonomije ter poslovnosti in nenazadnje z osnovami pravniških znanj. Diplomant UF si bo pridobil naziv "univerzitetno diplomirani fizik" in njegov poklicni profil bo idealen za razvojno raziskovalno dejavnost, pa tudi za znanstveno smer, ali še za številne druge smeri (šolstvo, industrija, poslovnost, računalništvo, bančništvo in zavarovalnice). Pričakuje se, da bo tipični diplomant obogatil svoje znanje po diplomi tudi v tujini, prenekateri pridobil doktorat znanosti doma ali v tujini, morda obogatil svoje znanje kot podoktorski sodelavec na vrhunskih institutih v tujini, in se nato vrnil v Slovenijo kot visoko usposobljen strokovnjak s podjetniško vizijo, primeren za oranje ledine v obliki novih, prodornih privatnih firm, ki bodo uspešno razvijale ter tržile napredne tehnologije in ustvarjale nova delovna mesta.

Iz te logike strukture izhaja dejstvo, da je program v prvem letniku skoraj identičen s programom fizike na FMF Univerze v Ljubljani (razlikujeta se le v dveh predmetih), v 2. letniku je podobnih 6 predmetov od 8, v 3. letniku so podobni 4 od 8 in v 4. letniku se vsebinska podobnost omeji le na en predmet od predvidenih 8. V vseh letnikih, še posebej v 3. in 4., je tudi na voljo bogata izbira izbirnih predmetov. Daleč največjo prioriteto in vsebinsko tezo imajo predmeti o fiziki in tehnologiji tankih plasti, tako v trdni snovi (polprevodniške strukture), kakor tudi v mehki (kondenzirani) snovi kot so tekoči kristali, v fotoniki, itd. Tak program UF, kot je zasnovan na Univerzi v Mariboru, je povsem nov in ga Univerza v Ljubljani ne ponuja. Študij UF na UM je torej s svojo "uporabnostjo" naravnan na tista znanja iz fizike, za katera se pričakuje direktno uporabnost v novih tehnologijah in v tehniki na kratek rok le nekaj let. (Na dolgi rok je seveda vse, kar je bilo kdajkoli odkritega v fiziki, tudi tehnološko uporabno.)

Na Univerzi v Mariboru pa lahko ponudijo še nekaj več, namreč kvaliteten podiplomski mentorski študij fizike, tako v okviru podiplomskega študija fizike, kakor tudi v okviru Centra za uporabno matematiko in teoretično fiziko - CAMTP. Le-tega je ustanovil Prof. Robnik leta 1990. Ukvarjajo se predvsem s teoretičnimi raziskavami na področju teorije kaosa v klasičnih in v kvantnih sistemih, ter s problemi fizike kompleksnih sistemov. Na CAMTP so bila v tem času izvedena pod njegovim mentorstvom štiri diplomska dela, eno magistrsko, dve doktorski, eno doktorsko je v nastajanju. Vsa ocenjena z odliko, vsa objavljena v mednarodnih znanstvenih revijah, iz večine od njih izvira celo več znanstvenih člankov, tudi 5-6 na eno delo. Vsi doktorandi so pridobili podoktorska delovna mesta doma in v tujini, ali pa celo stalna asistentska ter docentska delovna mesta doma in v tujini. Eno od doktorskih del (Doc.Dr. Tomaž Prosen, UL) je bilo celo nagrajeno z Zlatim znakom Jožefa Stefana v letu 1998 za doktorsko delo iz leta 1995. CAMTP ima bogato in intenzivno raziskovalno dejavnost, ter odlično računalniško opremo, in zelo bogato knjižnico (23 "živih" revij ter okoli 1000 knjig). Imajo okoli 80 znanstvenih publikacij, veliko obiskov tujih in slovenskih znanstvenikov iz vsega sveta (ZDA, Japonska, EU, države bivše Sovjetske Zveze, Izrael, itd.), ter njihovih vabljenih obiskov po vsem svetu. Več informacij o CAMTP se najde na www.camtp.uni-mb.si.

Nenazadnje je treba omeniti pomembno nadgradnjo vseh znanstveno raziskovalnih ter pedagoških prizadevanj na področju fizike in matematike. To so mednarodne Poletne šole in Konference "Let's Face Chaos through Nonlinear Dynamics", ki jih organizira CAMTP Univerze v Mariboru, pod vodstvom direktorja Prof.Dr. Marka Robnika. Gre za svetovno vrhunske šole in konference na področju teorije kaosa, sinergetike ter fizike oziroma teorije kompleksnih sistemov. Doslej jih je potekalo že pet, dve - leta 1993 in 1994 - v Ljubljani, 1996, 1999 ter 2002 pa v Mariboru. Zadnja, 5. je bila v času 30. junij do 14. julij 2002 v Mariboru, seveda, in imeli so štiri častne direktorje (Profesorji G. Casati, Como, P. Cvitanović, Atlanta, ZDA, S. Grossmann, Marburg, ZRN, ter H. Haken, Stuttgart, ZRN), 40 vabljenih predavateljev iz vsega sveta ter več kot 90 drugih prijavljenih udeležencev, skupaj torej nekaj več kot 130 udeležencev. Za ilustracijo, samo iz Japonske so imeli 18 udeležencev. Vse o tej šoli in konferenci se dobi na www.camtp.uni-mb.si/chaos/2002. Naslednja, 6. po vrsti, bo v juniju in juliju 2005.

Vse te aktivnosti CAMTP odločilno vplivajo na internacionalne komponente fizike v Mariboru, bogatijo intelektualno klimo, in nudijo mladim direkten kontakt s svetovno elito na tem področju interdisciplinarne znanosti. Velika večina vabljenih predavateljev je svetovno vrhunskih znanstvenikov.

Mlade fizike, dijake in bodoče študente vabijo, da se vpišejo v prvi letnik programa "Uporabna fizika" v akademskem letu 2003/2004.

Prof.Dr. Marko Robnik
Direktor CAMTP
objavljeno v Večeru 14. jan. 2003

Zadnja sprememba: 15 Jan 2003 Marko Robnik